Moja mama se nikoli ni naučila in nikoli ni imela neke želje, da bi znala plavati. Zelo rada je imela vodo, a nikoli ni šla pregloboko. Sedaj pa vodo čedalje bolj obožuje. Jaz sem se preselila na Obalo in s tem je moja mama prihajala čedalje pogosteje k meni. Ker, seveda, živim zelo blizu morja poleti zelo velikokrat obiščem plažo. S tem pride tudi moja mama in čedalje bolj si želi iti v vodo. Ker je seveda tega strah, ker gre za morje in zelo globoko vodo. Nisem vedela točno, kaj naj naredim. Potem pa sem se odločila, da jo bom najprej peljala na bazene.
Odločila sem se, da ji bom dala rešilni jopič, s katerim je res nima biti kaj strah. Rešilni jopič je nadela in šla v najgloblji bazen. Ko je videla da se ne more utopiti je bila končno pripravljena, da gre z mano tudi v morje. Rekla je, da si bo ta rešilni jopič kupila tudi sama, saj svet iz tega si sposodila na bazenih. Kar so kupile rešilni jopič je bil čas, da se odpraviva na morje. Ko sva prišla na morje, jo je spet postalo malce strah in potem sem ji nadela rešilni jopič in je rekla, da gremo. Ko so šle v vodo in ko so prišle do tistega dela, kjer ni več čutila tal jo, je zgrabila malce panika. Ko je videla, da sem konstantno zraven nje in da se ne rabi bati se je končno malo sprostila.
Moja mama je končno zaplavala v globoki vodi in spet začela uživati v vodi. Nisem morala verjeti, da bo do tega kdaj koli prišlo, saj moja mama res ni nikoli marala vode, saj se nikoli ni naučila plavati. Ko je videla kako močno uživamo mi je to hotela izkoristiti tudi ona. Ko je videla, da res ni tako slabo se je potem odločila tudi, da bi rada poskusila, se naučiti plavati. Prijavila sem jo na nek tečaj plavanja, kjer upam, da ji bo uspelo se naučiti plavati. Bomo videli, kaj bo.