Bilo je res lepo popoldne in odpravili smo se v Marezige na izlet, ker imamo tam sorodnike. Premalokrat gremo tja na izlet, čeprav smo zelo velikokrat na obali. Vseeno si rečemo, da bomo šli spotoma še v Marezige, ampak nam kar nikakor ne uspel, ker vedno zamujamo.
Če imamo srečo, zamujamo le kakšno uro, ampak zelo velikokrat se pa zgodi, da mnogo več in potem nam ne preostane veliko časa, da bi šli še v Marezige, saj vemo, da bomo tam morali ostati vsaj dve uri. Ti sorodniki nas potem kar ne izpustijo, ker se tako poredko vidimo. Ampak danes je prehladno, da bi se kopali ali kaj podobnega, vreme je pa odlično za to, da gremo nekam na izlet in zato smo se odločili, da gremo na obisk v Marezige, kjer so naši daljni sorodniki.
Vedno smo se zelo dobro razumeli in vedno smo se tudi zelo veliko družili, ko so živeli bližje. V nekem obdobju so se preselili v Marezige in od takrat naprej se malce bolj poredko videvamo. Tudi oni zelo redko pridejo na obisk, ker imajo zelo veliko obveznosti in tudi pot v Ljubljano jim je bolj ko ne odročna, saj so večinoma na obali ali pa na Hrvaškem.
Ko sem prispela na obisk seveda ni šlo brez glasnega veselega pozdrava, nadaljevalo se je pa z zelo veliko hrane in pijače. Tako kot sem se tam najedla, se res že zelo dolgo nisem. Sicer se pa vedno najem preveč, ko sem na obisku pri njih. Hrana je vedno tako dobra in vedno jo naredijo preveč. Vedno deluje, kot da mislijo, da stradamo. Seveda ni tako, samo normalne količine hrane jemo. Najverjetneje je pri njih takšna količina hrane normalne. Lahko, da imajo celo Marezige takšno navado glede prehranjevanja, ampak težko rečem, ker nikoli nisem nikjer drugje tam, kakor pa pri njih.