Sobote so rezervirane za pico

Že nekaj časa imamo ta dogovor, da gremo ob sobotah kot družina na pico. Če bi premišljeval nazaj, kdaj točno se je to začelo, se spominjam, da sem eno soboto želel pojesti dobro pico in ta poklical prijatelja, ki je velik gurman, da mi je povedal, kje so dobre pice. Tisti dan se se odločil, da gremo na pico, kot družina in ker smo se imeli tako lepo, sem predlagal, če bi postal naš ritual. Ker smo čez teden vsi zasedeni in se ne družimo veliko kot družina, nam je ta ideja bila všeč. Tako je to postala naša tradicija, ki jo imamo še danes.

Ne vem zakaj, ampak tako se ob sobotah vedno ustvari lepa družinska energija, kjer se imamo vedno lepo. Moram pa reči, da še vedno hodimo v isto restavracijo, kot od vsega začetka. Tako, da smo redni gostje in zaposleni točno vedo, kaj nam je všeč, kaj pijemo in kakšne morajo biti naše pice. Lahko bi rekel, da ima že vsak svojo pico. 

Sobote so rezervirane za pico

To je naš ritual, ki nas povezuje in dela srečnejše. Vedno smo se vsi spoštovali in tako se na teh kosilih vedno od srca nasmejimo. Upam, da bomo ta običaj ohranili še dlje časa, da bomo lahko skupaj uživali in delili trenutke, ki se nam zgodijo preko tedna. Tako bomo ohranili povezanost, ki jo družina še kako potrebuje. 

Počasi bodo otroci šli svojo pot in upam, da se bodo vsako sosboto vračali v isti kraj na isto lokacijo. …

Ko se ideja za kosilo, za eno stvar spremeni v več idej

Zadnjič mi je na misel prišla odlična ideja za kosilo, ki sem jo že takoj naslednji dan napisala za seznam za kosilo. To je bila pečena cvetača z različnimi začimbami ter narezano papriko na sredini, poleg pečen losos. No, sicer je bil losos vseeno glavni del kosila, sem si pa zagotovo bolj zaželela cvetače na takšen drugačen način kakor pa lososa na način kakor običajno. Ga imam vseeno zelo rada, ampak ni bilo nič novega pri lososu. Zato mi je bolj odgovarjalo nekaj novega.

Čisto po naključju se mi je ideja za kosilo pripeljala, ko sem iskala recept za neko juho. Zelo bi si rada večkrat pripravljala kakšne juhe, zlasti ko mi ideja za kosilo, ki sem jo načrtovala tisti dan, ne odgovarja več. Potem sem pa zagledala, da je nekje pisalo pečena cvetača in še fotografija je bila tako mamljiva, da sem kar kliknila na vse skupaj. In ker je bilo vse zelo enostavno za pripraviti, pa tudi ravno sem se odpravljala v trgovino po hrano, sem samo dodala še te stvari na seznam.

Ko sem bila že skoraj v trgovini, sem se komaj spomnila, da pa nisem našla nobenega recepta za domačo juho, kar je bil v bistvu glavni razlog za brskanje po spletu, preden sem se odločila za odhod v trgovino. Zato sem se odločila, da grem še na kavo, v upanju, da bom našla nekaj na hitro in da ne ostanem brez ideje za juhe, ker mi res manjkajo. Na srečo sem zelo hitro našla dva recepta, ki sta me pritegnila. Na papir sem napisala vse sestavine, spila kavo in odšla v trgovino. Prav ponosna sem bila nase, ko se mi je še ta ideja za kosilo, tako hitro pripeljala.

S polnimi vrečami sem odšla v trgovino. V mislih sem imela le še, kaj bom skuhala za večerjo, ker je bila že toliko ura. Za naslednji dan je ideja za kosilo pripravljena tako, da ne potrebujem več nič drugega.