Pridemo v čas, ko bi si radi zgradili ali kupili dom. Danes to ni preveč lahek zalogaj, zato je lahko vsak vesel, če pride do svojega doma. Tako je odvisno ali živimo sami ali pa je zraven nas tudi etažni lastnik, ker ima stavba več stanovanj. Verjamem, da bi vsak najraje živel sam in ne bi bil odvisen od nikogar, vendar vsi si tega ne moremo privoščiti in tako lahko živimo nekje, kjer v isti stavbi živi več ljudi, ker ima stavba več stanovanj in zraven nas živi drugi etažni lastnik.
Jaz priznam, da sem zelo rada sama, ko se družim se družim za prav, ko pa sem doma, pa imam rad svoj mir. Ne da bi bila nesramna in ne družabna do sosedov, enostavno sem doma rada sama s seboj in mi ni do druženja z sosedi. Tako pri meni ni pomemben etažni lastnik, da bi se jaz z njim družila ali pila kavico, kar je potrebno formalno urediti to naredim in to je to.
Prav zaradi tega sem imela včasih probleme, ko se m bila še mlajša kot študentka in kot takrat, ko sem začela graditi svojo kariero. Seveda sem živela podnajemniško in nisem imela želje, da bi sploh hotela vedeti kdo je drugi etažni latnik, kajti stanovanje v katerem sem živela ni bilo moje in vedela sem, da tukaj ne bom živela dolgo. Ker pa smo ljudje različni, se kar hitro zgodi, da drugi etažni lastnik ne da miru, ker želi vplivati na tvoje življenje, na druženje, tebi pa do tega ni. Verjamem, da je za druge prebivalce lahko kar stresno, ker ne vedo kdo se je preselil v isto stavbo z njim in ga želijo spoznati in podzavestno dajo vedeti, kakšna so pravila in običaji v tej hiši. Jaz pa sem človek, ki želi zasebnost in me etažni lastnik prav nič ne zanima. Rada živim zase in prav tako, me ne zanima življenje drugega etažnega lastnika, naj vsak živi zase.…