Ko sva z možem kupila starejšo hišo, sva vedela, da naju čaka kar nekaj dela z izolacijo. Hiša je imela šarm in potencial, a tudi veliko nevidnih toplotnih izgub, ki so se hitro pokazale pri prvem ogrevalnem računu. Prijatelj nama je takrat priporočil termovizija – postopek, s katerim preverijo, kje v hiši najbolj uhaja toplota.
Priznam, da prej za termovizijo sploh nisem vedela. Zdelo se mi je nekaj, kar uporabljajo samo strokovnjaki za gradbeništvo. A ko sem videla, kako deluje, s posebno kamero, ki pokaže tople in hladne točke na stenah, oknih in strehi, sem bila navdušena. V nekaj minutah smo imeli jasno sliko, kje so šibke točke hiše.
Največje izgube so bile okoli starih lesenih oken in na stikih med zidovi in stropom. Termovizija nama je pomagala, da sva se odločila, kje začeti s prenovo – najprej z zamenjavo oken, nato z dodatno izolacijo podstrešja. Če bi se odločala samo po občutku, bi verjetno najprej vlagala v fasado, kar pa sploh ni bilo glavno problematično območje.
Poleg tega nama je termovizija pomagala tudi pri preverjanju kakovosti opravljenih del. Po zaključeni izolaciji strehe smo ponovno opravili pregled in bilo je res lepo videti, da ni več toplotnih izgub tam, kjer so bile prej najhujše.
Danes to storitev priporočam vsakomur, ki razmišlja o energetski sanaciji doma. Termovizija ni zgolj tehničen postopek, je izredno praktično orodje, ki ti omogoči, da prihraniš denar in se odločaš na podlagi dejanskega stanja, ne ugibanj. Midva sva z njeno pomočjo optimizirala prenovo in zmanjšala stroške ogrevanja že prvo zimo.
Zanimivo je tudi to, da naju je termovizija opozorila na nekaj, česar sploh nisva pričakovala – vlažno točko ob eni izmed notranjih sten, kjer je očitno pronicala vlaga. Brez termovizijskega pregleda bi verjetno trajalo mesece, da bi težavo sploh opazila. Tako pa sva lahko hitro ukrepala in preprečila večjo škodo. Poleg toplotnih izgub je termovizija res uporabna tudi pri zaznavanju vlage, slabih stikov v elektroinštalacijah in drugih skritih napak, ki jih s prostim očesom ne vidiš.…