Izpit za avto sem opravljala, ko sem dopolnila 18 let. Moj oče je bil poklicni voznik in je obe svoji hčeri, dal upravljati vozniški izpit, takoj ko je bilo možno. Takrat se nisva povsem zavedale kaj nama nudi, saj nama je poleg izpita za avto nudil tudi izpit za motor, vendar za motor ni bil tako odločen, tako da nobena ni šla delat še izpit za motor, kar je meni zelo žal.
Vedno sem rada gledala voznike motorjev in prav želela sem voziti motor, včasih sem bila celo jezna na očeta, zakaj me ni bolj motiviral za motor, kajti lahko bi imela že izpit za motor in sigurno bi v tem primeru imela tudi motor. Tako sem kot 20 letnica gledala skuterje, kjer nisi potreboval izpita, tako sem si ga tudi kupila in se ogromno prevozila z njim, vendar mi je vedno manjkal tisti posebni čar večjega, težjega in hitrejšega motorja.
Na kar sem se le odločila, da grem opravljat izpit za motor, moram reči, da je bilo resnično težko in večkrat sem se spomnila, da zakaj ga nisem opravljala že takrat, ko sem opravljala izpit za avto, le nekaj voženj z motorjem bi bilo potrebno in bi ga imela. Danes pa sem se matrala ponovno vse znova, ker pa se je veliko stvari spremenilo, je bilo izpit za motor narediti veliko težje, kot včasih.
Pa sem ga in tudi motor sem si kupila, sicer sem dopolnila danes 45 let, vendar ga imam. Mogoče je še boljše, da izpit za motor nisem imela kot mlajša, saj so sedaj moje vožnje prav umirjene in uživam v vožnjah, če pa bi vozila mlajša, bi sigurno hrepenela po hitrosti in lahko bi si kaj naredila. Tako izpit za motor imam in lepi so sočni dnevi na motorju, ki jih doživim danes.