Ko sem vstopala v trgovino z oblačili in modnimi dodatki sem opazila, da je v izložbi razstavljena zelo lepa torbica. Prva stvar, ki sem jo naredila, ko sem se sprehodila po trgovini je bila, da sem odšla do modnih dodatkov in začela iskanje torbice. Nikakor je nisem našla, pa sem šla najmanj dvakrat vse skozi. Ni mi preostalo drugega kot to, da sem poiskala prodajalko, ter jo prosila, da mi pri tem pomaga. Najprej je odšla na drugi konec trgovini in tako sem videla, da obstaja še en kotiček, kjer imajo modne dodatke in že od daleč videla, da je tam torbica, ki jo iščem. Takoj sem vzela eno in nadaljevala nakupovanje.
Na svojem seznamu sem imela še, da moram poiskati nove hlače in kakšno tuniko, kar je pomenilo, da imam še zelo veliko dela, da opravim ves nakup, ki sem ga imela v načrtu. Torbica, ki sem jo izbrala namreč ni bila v načrtu, ampak mi je vseeno bilo prav, da sem jo našla, ker mi je manjkala ena takšna manjša torbica.
V trgovini sem bila dobro uro, preden sem našla vse, kar sem iskala. Našla sem pa trikrat več stvari, kot sem jih iskala. Kar je čisto meni podobno, zato si dam vedno na seznam čim manj stvari, ker je vedno vsaj še enkrat toliko stvari v moji nakupovalni košari na koncu. Tako, da je bolje, da imam manj stvari na seznamu in potem pridem domov za največ desetimi kosi oblačil in ne več z dvajsetimi kosi oblačil, kot je bilo prej v moji navadi. …