Ljudje včasih dobimo za darilo nekaj, kar že v naprej vemo, da nam ne bo prišlo prav. Tako sem jaz dolgo nazaj dobila kafetiero Bialetti za katero sem vedela, da je ne bom uporabljala, ker sem vedno bila navajena piti turško kavo.
No, potem pa pride ta čas, ko se ljudje spreminjamo in tudi jaz sem prišla v obdobje, ko mi enostavno turška kava ni več pasala. Nisem se preveč obremenjevala, ker druge kave doma nisem mogla piti, tako, da včasih sem kavo izpustila, včasih jo spila v službi in tako malo kombinirala. Potem pa sem enkrat delala generalko kuhinje in jaz zagledam kafetiero Bialetti, sprva je še nisem hotela vzeti iz police, potem pa me je z njeno lepoto vedno bolj pritegnila. Njena sama oblika, tiste malenkosti, kot so ročaj in ročka za odpiranje. Malo bolj sem jo pogledala in videla, tistega znanega možakarja Bialetti, prav nasmehnilo se mi je.
Takrat sem pomislila nazaj, ali sem se jaz sploh dosti zahvalila takrat, ko sem dobila to darilo, kajti takrat mi to res ni nič pomenilo, vmes pa sem se malo seznanila z kavami, ker mi turška ni pasala in v bistvu priznam, da sploh nisem vedela, da je kafetiera Bialetti. Res me je pritegnila, vzela sem jo iz police, obrisala prah iz nje, jo umila in si šla pogledat, kako se ta kava pravzaprav pripravi.
Kakšen občutek, ko sem jo prvič uporabljala in še nikogar nisem imela, da bi ga vprašala za nasvet, vse sem delala tako kot sem nekje prebrala. Uspelo mi je skuhati to kavo in lahko vam priznam, da takrat nisem dobila zastonj darila Bialetti, ker ta kava je fantastična in sedaj si jo vsako jutro pripravim z užitkom in spet imam tiste svoje jutranje rituale, ki jih zaradi turške kave nisem več imela, kafetiera Bialetti pa mi je nazaj pričarala užitek pitja kave. …