Pri mojih 67-ih letih je čisto normalno, da me bolijo sklepi po celem telesu. Kot mlad fantič se nisem kaj dosti pazil, saj nam takrat ni nihče povedal, kakšne težave bomo imeli na stara leta.
Saj veste kakšni časi so bili. Bilo je pomanjkanje, obleke smo imeli vsak po eno pa eno tisto ta boljšo, pa še to smo ponosili bratje eden za drugim. Včasih so bile malo prekratke, pa kje pošite in že zelo ponošene. Da o čevljih ne govorimo. Najhuje je bilo pozimi, ko je bilo veliko snega, pa nismo imeli snežnih škornjev pa nepremočljivih toplih bund. Kdo je takrat pomislil, da nas bodo kdaj mučili sklepi in revma.
Tako je k nam na obisk prišla vnučka, ki je stara 12 let. Kako brihtno je to dekle za svoja leta. Hotela je, da bi skupaj igrala odbojko. S seboj je prinesla tudi novo odbojkarsko žogo. Joj, kako sem bil vesel, da se mladi še hočejo igrati z nami starejšimi. A veselje se je kmalu končalo. Že pri drugem skoku so me zelo začeli boleti sklepi v kolenu. Tako zelo, da igre nisem mogel nadaljevati. Vnučki sem se opravičil in jo prosil za razumevanje. Tjaša me je pa pogledala in se nasmehnila. Stekla je v hišo in ven prišla z neko kremo v tubi. »Dedi s temle se namaži, boš vdel, da te bodo sklepi nehali boleti«, je rekla. Pogledal sem to čudo in se šel v hišo namazat. Saj vem, da od kreme me ne bo nehalo boleti, poskusil sem jih že veliko, pa razne obliže in magnetne trakove, a da bo vnučka vesela, sem poskusil še tole.
Za danes sva končala z igro. S Tjašo sva si skuhala čaj in popoldan preživela na verandi pred hišo. Jaz sem počival, saj so me sklepi še vedno malo boleli, moram priznati, da je krama oziroma počitek, malo pomagal, vnučka pa mi je delala družbo in tekala z Brinom (psom) okrog hiše.